OPIS

Pa pojdimo v jamo ....

Najprej pridemo po stopnicah navzol v razsežno dvorano "LEDENICO", vrečaste oblike, kjer pozimi zaradi nizkih temperatur nastajajo ledeni kristali stalagmiti, ki so jami dali ime. Vzdolž podora ob zahodni steni dvorane vodijo v strmo skalo vsekane stopnice navzgor skozi izkopani predor v nizko "SREBRNO DVORANO" bogato s kristalnimi kapniki in sigastimi ponvicami. Sosednja "ŽUPANOVA DVORANA" ima izravnana podorna tla. V 11 m visokem stropu je viden prvotni vhod v jamo. Iz dvorane pelje pot skozi nizek rov z erozijsko oblikovanimi stenami mimo 4 m visokega stalagmita "SVEČNIKA" in nato navkreber mimo kapniške skupine "ORGEL" v največjo 30 m dolgo, 20 m široko in do 10 m visoko dvorano. V njej so mogočni stalagmiti, med njimi je najmočnejša skupina "SPOMENIK NEZNANEMU JUNAKU", kot spomin na 1. svetovno vojno. Nasproti temu spomeniku stoji čudoviti "PERMETOV STEBER", v spomin odkritelju Županove jame. Jugovzhodna stena dvorane je vsa zasigana, prav tako pa je tudi strop poln stalaktitov. Po stopnicah pridemo v "BLATNO DVORANO", ki je dobila ime po debeli plasti ilovice, ki je včasih prekrivala tla. Zahodna stena je gola,ob vzhodni steni pa rastejo mogočni kapniki, med njimi ogromen stalagmit, ki meri v obsegu 7m. Do leta 1937 je bila jama poznana le do tod. Takrat so skozi razpoke prodrli v prostorno "MATJAŽEVO DVORANO", imenovano po "MATJAŽEVEM PRESTOLU", ki ga ublikujeta dva mogočna kapniška stebra. Okrog teh stebrov so v tleh številne rjavkaste sigaste ponvice, s stropa vise ponekod veliki stalagmiti v obliki banan. Tla dvorane prehajajo v ožjem prehodu v 30m dolgo "ZADNJO DVORANO" napolnjeno s skalami in ilovico, ki se konča z globokim breznom. V letu 1994 so jamarji Jamarskega kluba "Železničar" iz Ljubljane odkrili nadaljevanje jame. Našli so novo katera je dobila ime po odkritelju in se imenuje "IGORJEVA DVORANA". Dolga je 30m in po vzhodni steni zakapana. Dostopna je samo za jamarje. Županova jama je delo nekdajnega potoka Podlomščice,ki teče danes niže v široki dolini ob vznožju hriba Tabor. Na to kažejo ostanki rečnih sedimentov v jami. Poznejši podori so spremenili prvotno podobo jame. V najmlajši razvojni dobi so številne kapniške tvorbe prekrile podorno skalovje. Tako se danes pojavlja voda le kot kapniška voda.

Jama leži na višini 410 m, dolga je 360 m ter doseže globino 77m. Ob izvrstni električni razsvetljavi prihajajo sveže, pestre kapniške oblike v jami do polne veljave.